
Razlika med Recycling, Upcycling in Downcycling
Danes se soočamo z vse večjimi okoljskimi izzivi, zato je pomembno, da poznamo trajnostne prakse in jih vključimo v svoje vsakodnevno življenje. Velike spremembe za ohranjanje okolja lahko naredimo že z majhnimi koraki, tudi doma, ne le v podjetjih in industriji.
K zmanjšanju količine odpadkov in ohranjanju naravnih virov prispevajo trije pomembni postopki ravnanja z odpadki: recycling (recikliranje), upcycling in downcycling. Poznate razliko med njimi? Berite dalje in jo spoznajte.

Kaj je recycling – recikliranje?
Recycling – tudi slovenski izraz recikliranje že dobro poznamo – je proces zbiranja in predelave odpadnih materialov, da jih lahko ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Beseda izvira iz besede »cikel«, ki pomeni kroženje, predpona »re« pa pomeni ponavljanje. Recikliranje dobesedno pomeni vračanje odpadnih materialov nazaj v krog uporabe. Namen recikliranja je zmanjšati onesnaževanje zraka in vode ter zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih.
Z ponovno uporabo materialov, torej z recikliranjem, zmanjšamo potrebo po primarnih surovinah in prispevamo k bolj trajnostnemu načinu življenja. Namesto novih surovin uporabimo reciklirane materiale. Energija, čas in delo, vloženi v pridobivanje materialov, se v takem ciklu pojavijo le enkrat, saj materiali nenehno krožijo in se reciklirajo.
Koraki recikliranja
Proces recikliranja vključuje več korakov, od zbiranja in razvrščanja odpadnih materialov do njihove predelave in ponovne uporabe v proizvodnji novih izdelkov. Vsak korak je pomemben, da materiali ohranijo svojo vrednost in se lahko vrnejo v proizvodni cikel. Odpadne materiale zbirajo in predelujejo komunalna podjetja, centri za reciklažo ter zasebna podjetja in druge organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadnih materialov.
Primer recikliranja
Z recikliranjem steklenic lahko iz starega stekla izdelamo nove steklenice, kozarce ali celo izolacijski material za gradnjo. S tem zmanjšamo potrebo po novih surovinah, kot je kremenčev pesek, in prispevamo k manjši porabi energije, saj je taljenje recikliranega stekla energetsko manj zahtevno kot taljenje novega stekla. Na tak način smo ohranili naravne vire in zmanjšali količino odpadkov, ki bi sicer končali na velikih odlagališčih. Star časopisni ali pisarniški papir lahko predelamo v nov papir ali karton, plastične steklenice in embalažo v nove plastične izdelke, kot so pohištvo, oblačila ali embalaža. Iz aluminijastih pločevink in jeklenih predmetov lahko s taljenjem in predelavo izdelamo nove kovinske izdelke.
- Odpadne materiale, kot so papir, plastika, steklo in kovine, pooblaščeni ponudniki zbirajo iz gospodinjstev, podjetij in drugih virov.
- Zbrane materiale razvrščajo glede na vrsto in kakovost, kar vključuje ločevanje papirja, različnih vrst plastike, različnih kovin in barv stekla.
- Razvrščene materiale očistijo in odstranijo onesnaževala in nečistoče, ki bi lahko vplivali na kakovost recikliranih izdelkov.
- Čiste in razvrščene materiale predelajo v nove surovine: papir v celulozno kašo, plastiko stopijo in preoblikujejo v granulate, steklo zdrobijo in stopijo, kovine talijo.
- Iz recikliranih surovin izdelajo nove proizvode, ki se lahko ponovno uporabijo v različnih industrijskih panogah.
Kaj je upcycling – nadgradnja predelave?
Upcycling oz. nadgradnja predelave ali nadgradnja recikliranja je proces predelave odpadnih, neuporabnih materialov ali izdelkov in stranskih proizvodov v nove izdelke z višjo kakovostjo in vrednostjo, kot so jih imeli prvotni materiali. Upcycling je znan tudi kot kreativna ponovna uporaba materiala, saj imajo izdelki mnogokrat tudi umetniško vrednost.
Primeri upcyclinga oziroma nadgradnje recikliranja
Nadgradnja recikliranja spodbuja kreativnost in inovativnost pri iskanju načinov nove uporabe starih ali neželenih predmetov. Namesto, da bi jih zavrgli, jim lahko damo novo življenje, vrednost in šarm. Tule je nekaj idej:
- predelava oblačil: Stara oblačila lahko preoblikujemo v nove modne kose ali dodatke, na primer stare kavbojke v nove torbe ali blazine.
- 0bnova pohištva: Star, poškodovan ali zastarel pohištveni kos lahko prenovimo, pobarvamo ali predelamo v nekaj novega in uporabnega. Zakaj babičina nočna omarica ne bi postala omarica za čevlje?
- uporaba steklenih kozarcev in steklenic: Steklene kozarce ali steklenice lahko spremenimo v dekorativne predmete, svetilke ali vaze.
- kreativna uporaba industrijskih odpadkov: Lesene palete lahko predelamo v pohištvo ali dekorativne elemente za dom. Pri nas ostanke parketa ali lesenih deščic za terase predelamo v čudovite kose pohištva ali dekorativne izdelke.
Upcycling je del širšega gibanja za trajnostni razvoj in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, saj zmanjšuje potrebo po novih surovinah in količino odpadkov. Pri upcyclingu zgodovina odpadkov postane del zgodbe novega izdelka.
Kaj je downcycling – degradacijsko recikliranje?
Downcycling ali degradacijsko recikliranje je proces predelave odpadnih materialov ali izdelkov v nove materiale in izdelke z nižjo kakovostjo in vrednostjo, kot so bili izvirni izdelki. Ugotovili smo, da pri upcyclingu nastajajo izdelki z višjo ali vsaj enako vrednostjo, pri downcyclingu pa materiali degradirajo, kar pomeni, da se njihove lastnosti poslabšajo in jih ni mogoče več uporabljati za prvotne namene.
Nekaj primerov degradacijskega recikliranja:
- iz reciklirane plastike lahko nastanejo plastični izdelki nižje kakovostni, kot so klopi, plastične vrečke ali izolacijski materiali;
- iz recikliranega visoko kakovostnega papirja za tiskanje in pisanje nastane nižje kakovostni papir, kot sta karton ali toaletni papir;
- iz recikliranega stekla pridobimo stekleno volno za izolacijo.
Posebna značilnost degradacijskega recikliranja je, da med vsakim ciklom recikliranja material izgubi nekaj svojih lastnosti, kar omejuje število možnih reciklažnih ciklov. Kljub temu je degradacijsko recikliranje ali downcycling še vedno koristno, saj podaljšuje življenjsko dobo materialov in zmanjšuje količino odpadkov, ki bi sicer končali na odlagališčih.
Vse vrste recikliranja pomagajo podaljšati življenjsko dobo surovin in ohranjati materiale v uporabi.
Skrbimo za naše okolje, da bo lepo tako za nas kot za prihodnje generacije.